Page 69 - VODNIK ZA DIJAKE SMM 23_24

IZPITI (VRSTE IZPITOV, OMEJITVE, POTEK)
– Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma programski enoti ni bil
ocenjen; obsega snov tistega obdobja, v katerem je bil dijak neocenjen.
– Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer ima ob zaključku pouka
nezadostno oceno.
– Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki hitreje napreduje,
izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote ali se želi vpisati v drug izobraževalni
program.
– V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita.
– Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.
– Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.
– Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.
– Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na
obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka
obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
– Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak
dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak
odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
– Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.
– Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).
– Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest pedagoških ur.
– Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut.
– Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

SPLOŠNI UČNI USPEH, IZBOLJŠEVANJE OCEN
Dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z
oceno prav dobro (4),
– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih
pa z oceno dobro (3),
– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno
zadostno (2),
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z
oceno pozitivno.

Če gre za odstopanje od zgoraj navedenih meril, se pri določanju splošnega uspeha upošteva dijakovo znanje
in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do
izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja, določi
oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv.

Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega
ali več predmetov oziroma programskih enot posameznega letnika, in sicer:
– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključkatekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji
letnik izobraževanja,
– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.

Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena.

69