V temno nebo nad bavarsko in v neštete luči njenega glavnega mesta Münchna smo lahko zrli dijaki M-3. f in S-3. g razreda, ko smo se pozno zvečer, 24. oktobra, povzpeli na olimpijski stolp, ki se dviguje nad mestom. Opazovati mesto z višine 191 m je bilo za marsikoga med nami nekaj prav posebnega, čeprav smo ta dan videli in doživeli že marsikaj.

Svojo pot v Nemčijo smo strojniki in mehatroniki dveh zaključnih letnikov SPI izobraževanja začeli takorekoč sredi noči v četrtek, 24. oktobra. Pot nas je najprej vodila do četrtega največjega mesta na Bavarskem Regensburga. Pot do tja je bila precej dolga, a za marsikoga med nami niti najmanj dolgočasna. V zgodnjih jutranjih urah smo v mestu obiskali tovarno BMW. Sprehod skozi tovarno je bil izredno zanimiv in poučen. Prijetnima vodnicama skozi tovarno smo radi prisluhnili in se srečali z avtomobili BMW, ko so bili še v skriti v ogromnih kolutih jekla, jih srečevali v procesu nemške že pregovorno natančne izdelave in jih prepoznali na koncu, ko tovarno zapuščajo, da nudijo svojim lastnikom užitke v vožnji.  

Popoldne prvega dne naše ekskurzije je bilo prava dogodivščina za nogometne navdušence, saj smo obiskali nogometni stadion Allianz Arena na severnem delu  Münchna.

Da je življenje v tem delu Evrope prehodilo tudi izjemno krute in nečloveške poti, smo pretreseni spoznali, ko smo obiskali nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau.

Zvečer in tudi del noči smo prijetno in veselo preživeli v mladinskem hotelu, od koder smo naslednje jutro odšli v Nemški muzej v Münchnu. Muzej je ogromen in nudi vpogled v razvoj vsemogočih strok in znanosti (strojništvo, energetika, pomorstvo, premogovništvo, geografija, astronomija, naravoslovje, glasba …). V njem smo preživeli kar nekaj ur … nekateri seveda tudi kakšno manj. Pred odhodom domov smo obiskali še BMW Welt, kjer smo ob novostih avtomobilske industrije nekateri pocedili kar nekaj sline.

Pot domov je bila prijetna in zabavna tudi zaradi tega, ker smo vedeli, da so doma pred nami še jesenske počitnice.

Za brezhibno organizacijo in vodenje ekskurzije se dijaki obeh razredov zahvaljujemo g. Andru Glamniku, g. Petru Peršiču in ge. Damjani Hundrić pa za skrbno spremstvo na naši zanimivi in prijetni ekskurziji.

Dijaki razredov M-3. f in S-3. g