Dijaki oddelkov M-4. d in M-4. e smo se v začetku oktobra odpravili na zaključno ekskurzijo v Italijo.
Na pot iz Celja smo se podali v zgodnjih jutranjih urah in v poznem popoldnevu prispeli v večno mesto Rim. Po krajšem krožnem ogledu smo hitro spoznali, da se le redka mesta lahko kosajo z osupljivo zgodovinsko, kulturno in umetnostno dediščino, kot jo ima Rim.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali proti Neaplju in v njegovi okolici najprej obiskali Pompeje, nekdaj premožno mesto, ki ga je leta 79 zasul vulkanski pepel. Z lokalnim vodnikom smo spoznavali spomenik rimske umetnosti in vsakdanjega življenja. Po ogledu Pompejev pa smo se še sprehodili mimo glavnih znamenitosti srca južnega dela Italije, Neaplja, kjer smo lahko začutili utrip enega najbolj »italijanskih« mest in si za kosilo seveda privoščili pravo napolitansko pico.
Tretji dan smo se ponovno odpravili v Rim in najprej obiskali Kalistove katakombe, skrivnostne podzemne dele mesta. Dan smo nato namenili sprehodu po rimskem zgodovinskem središču in naredili nekaj fotografij ob znamenitem Panteonu, vodnjaku Trevi, kamor smo za ponoven povratek v Rim vrgli kovanec, … in ga končali na Španskem trgu ob znamenitih stopnicah.
Zadnji dan je sledila še vožnja v Vatikan, najmanjšo neodvisno državo na svetu, ki je obkrožena z glavnim mestom Italije. Sledil je ogled trga sv. Petra in vstop v baziliko sv. Petra, kjer smo se povzpeli na samo kupolo in uživali ob veličastnem razgledu. Za konec pa smo prisluhnili še nagovoru papeža Frančiška pred opoldansko molitvijo.
Vse dni smo bili nastanjeni v hotelu ob morju, zato se nas je nekaj pogumnih dijakov tudi drznilo osvežiti v njem.
Dijaki smo ob koncu enotnega mnenja, da je bila strokovna ekskurzija odlična. Videli in doživeli smo marsikaj. Videli smo mnogo zanimivosti, se povezali med seboj in se domov vrnili z velikimi nasmeški na obrazu. Čeprav je bila pot dolga in naporna, smo uživali, kar se je le dalo.
Naš vodič Igor Podgoršek pa je za konec dejal: »Dijaki so obiskali tako imenovano ´grand turo´ po Italiji, ki je za vsakega svetovljana obvezna vsaj enkrat v življenju. Dijaki so bili odlični in sem vesel, da sem jih lahko spremljal.«