Hoditi, plavati, voziti. To so dejavnosti, ki so za večino ljudi samoumevne. In dejavnosti, za katere so našemu gostu rekli, da jih nikoli ne bo mogel početi. Pa jih! S trudom, vztrajnostjo in trmo, pogumom, odločenostjo in ob podpori bližnjih mu uspeva hoditi, plavati in voziti običajen avtomobil, čeprav se je  zaradi redke genske napake rodil brez nog in leve roke.

Na prvi šolski dan smo za dijake 3. in 4. letnika ter dijake poklicno-tehniškega izobraževanja v goste povabili nekdanjega vrhunskega parašportnika plavalca in motivacijskega govorca Darka Đurića. Človeka, ki se je kljub nekaterim omejitvam odločil živeti polno življenje. In to mu uspeva, ne samo zato ker se je tako odločil, predvsem tudi zato, ker ima izjemne ljudi okoli sebe. Ko mu kdaj pade motivacija, ga dvignejo prijatelji in bližnji, ki kdaj na videz nerešljive probleme predstavijo v povsem novem, rešljivem pogledu. Kot otroka ga je najbolj motiviral stavek: «Ti tega ne zmoreš!« Premikal je meje mogočega in danes samostojno živi. Ko se je učil hoditi s protezami,  je neštetokrat padel na nos in imel _krvave žulje. Hvaležen je, da sta starša vztrajala tudi, ko sam ni imel moči, in ga spodbujala, naj nadaljuje. Trma in želja po dokazovanju sta ga pripeljali najprej do odbojke sede, potem pa do plavanja, kjer je dosegel največje uspehe: naslov svetovnega prvaka, evropskega prvaka, svetovni rekord in številne druge odmevne rezultate.

Zgodba Darka Đurića se je dotaknila vseh v dvorani,  pa nas je bilo več kot 400. Dijake je osupnil s svojo pojavnostjo in z neposrednostjo ter naravnim, simpatičnim in nepretencioznim pripovedovanjem. Večkrat je poudaril pomen hvaležnosti in predvsem to, da če je on hotel in zmogel narediti stvari sam in ne čakati na pomoč drugih, jih lahko tudi dijaki.

Hvala, gospod Đurić, da smo vas imeli čast poslušati.

Mojca Drev