V začetku aprila smo se dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije odpravili na strokovno ekskurzijo na Malto. Z avtobusom smo se zapeljali do letališča Treviso v Italiji in nato poleteli visoko nad oblake. Za mnoge je bilo to prvi polet z letalom, kar je doživetje naredilo še posebej vznemirljivo.
Po slabih dveh urah smo pristali na sončni Malti. Prvi dan je bil namenjen ogledu prestolnice La Valletta, kjer smo si z malteško vodičko Paulino ogledali najpomembnejše znamenitosti, kot so operna hiša, številne palače in obzidja, nato pa se namestili v prijetnem hotelu Pebbles Resort, kjer so si nekateri po večerji privoščili še večerno kopanje.
Drugi dan smo se po obilnem zajtrku odpravili na pot proti neolitskemu svetišču Hagar Qim, ki predstavlja skrivnostno kulturo smrti in večne plodnosti. Nadaljevali smo po južni obali otoka, kjer smo občudovali Dinglijske klife. Priložnost smo imeli spoznati tudi nekaj malteške kulinarike, med drugim tradicionalne »pastizze«, nekakšne žepke iz listnatega testa s sirovim nadevom, ki nam jih je razdelil vodič in katerih okus nas je prijetno presenetil.
Tretji dan nas je zgodaj zjutraj avtobus odpeljal do trajektne luke, od koder smo odpluli do otoka Gozo. Tam nas je čakal drug avtobus, s katerim smo nato raziskovali otok. Bil je prelep sončen dan, idealen za vožnjo s čolni, v katerih smo se podali v temačne špilje in od koder smo opazovali pečine, ki se strmo spuščajo v morje, ter korale, na katere nas je opozarjal čolnar. Gotovo bo pogled na sinje modro morje, obdano s strmimi skalnimi stenami, vsem ostalo v nepozabnem spominu. Prav posebno presenečenje pa nam je pripravil naš čolnar, ki je celo znal nekaj slovenskih besed. Tega na Malti res nismo pričakovali.
Zadnji dan smo izkoristili za ogled Popajeve vasi, kjer je dobro ohranjeno filmsko prizorišče iz časov snemanja filma Popaj iz leta 1980, in ribiške vasice Marsaxlokk, ki slovi po pisanih ribiških čolnih, imenovanih »luzu«. Dan smo zaključili na letu proti domu z ogledom sončnega zahoda visoko nad oblaki.
To je bila čudovita ekskurzija, ki si jo bomo zapomnili za vedno, ne le zaradi izjemnih krajev, ki smo jih videli, temveč predvsem zaradi novih prijateljstev, smeha in skupnih doživetij, ki so nas še bolj povezala.
Iskreno se zahvaljujemo našim profesoricam, gospe Luciji Bratina Pešec, gospe Simoni Tadeji Ribič in gospe Marijani Marinšek za njihovo potrpežljivost, razumevanje in skrb, ki so jo izkazovale skozi celotno potovanje. Velika zahvala gre tudi našemu vodiču, g. Mohorju Hudeju, ki nas je s svojim znanjem in humorjem popeljal skozi lepote Malte in Goza.
Larisa Šeligo, M-2. d
