23. 2. 2024
7. 9. 2023
1. 6. 2023
Vrstniško nasilje
Vse oblike nasilja so resna težava, ki prizadene veliko najstnikov, njen vpliv pa je lahko dolgotrajen.Tudi na naši šoli se tega zavedamo in želimo čimbolj spodbujati kulturo spoštovanja in strpnosti. S sodelovanjem lahko ustvarimo varna in vključujoča okolja za vse mlade, zato vam priporočamo pregled priročnika, ki je nastal v sklopu projekta Spregovori.
PRIROČNIK: Kako ukrepati ob vrstniškem nasilju?
2. 12. 2022
17. 11. 2022
10. 6. 2022
10. 11. 2021
14. 9. 2021
24. 5. 2021
17. 5. 2021
5. 5. 2021
15. 4. 2021
9. 4. 2021
5. 4. 2021
30. 1. 2021
4. 11. 2020
DELO PREKO SPLETA – NAŠA REALNOST ALI PAST?
V času šolanja na daljavo so mladostniki več časa doma sami in imajo več prostega časa. Veliko družin se sooča z vprašanjem koliko uporabe spleta je primerno za mojega otroka, so spletne vsebine, ki jih dostopa primerne, kakšne so lahko posledice, kakšna so priporočila za varno šolanjem na daljavo, kako je z druženjem preko spleta in podobno.
Iz prakse ugotavljamo, da veliko mladih prekomerno uporablja naprave, kar lahko vpliva na zmanjšano pozornost in koncentracijo pri učenju, povečan stres, površinske in manj zadovoljive odnose v živo, nespečnost, razdražljivost, itd. Čas in pozornost sta v današnjem svetu zelo pomembna, ravno družbena omrežja, pametni telefoni, video igre, splet pa so tisti, ki nam jemljejo tako čas kot pozornost, ki jih potrebujemo za druga področja, kot je učenje, delo, zabava in druženje v živo, itd.
Trenutne razmere nas spravljajo v še večjo dilemo. Naši otroci potrebujejo splet, da sledijo pouku, hkrati pa vemo, da je prekomerna uporaba digitalnih naprav škodljiva. Znašli smo se v pasti, kjer čisto pravega in natančnega odgovora nimamo. Vemo le to, da se vse več mladih sooča s tesnobo, nihanji v razpoloženju, splošnim slabšim počutjem in nezadovoljstvom.
Seveda otrokom ne moremo prepovedati ali odvzeti splet, saj bi se v dnevnikih kaj hitro znašlo veliko neopravičenih ur, vendarle pa jih lahko pri tem usmerjamo, jim svetujemo in pomagamo, če pride do težav.
Za začetek bo dovolj že to, če smo zelo pozorni na vedenja našega otroka. Se naš otrok spreminja? Se ne pogovarja več, se zapira v svoj svet in digitalne naprave uporablja tudi takrat, ko je pouka konec? Ko je čas za druge dejavnosti, s katerimi se je naš otrok ukvarjal še pred kratkim, zdaj pa zanje izgubil veselje?
Če imate občutek, da je vaš otrok zapadel v past sodobnih tehnologij, poiščite pomoč. Na Logout-u vam nudijo brezplačna svetovanja za posameznike, ki so preobremenjeni s spletom ali z njim že zasvojeni in imajo težave vzpostaviti strukturo, veliko odlašajo oziroma se zatekajo na splet zaradi zadovoljevanja notranjih/psiholoških potreb ali pa želijo samo preventivno preveriti uravnoteženost uporabe.
Pomoč nudijo tudi posameznikom, ki rabijo podporo in svetovanje glede neprijetnih izkušenj ali rizičnih vedenj na spletu.
LOGOUT – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Kontakt celjske enote: info@logout.si ali franja.gros@logout.si / Tel: 080 73 76 ali 031 832 646
Obiščite jih tudi na spletu:www.logout.si ali www.facebook.com/logout.si
22. 10.2020
KAJ JE ZDAJ DRUGAČE?
Zaradi drugačnih razmer v katerih poteka pouk in šolsko delo je prav, da razmišljamo tudi o pravilih obnašanja in ravnanja v času pouka na daljavo.
Ne smemo pozabiti na spoštljiv in primeren odnos do učiteljev in sošolcev v času prisotnosti pri video urah.
Video ure pomenijo pouk, kjer se dejanja, obnašanje, prisotnost in primerna obleka ne razlikuje od pouka v šoli.
Resen pristop tudi k temu delu pouka na daljavo je pomemben, saj nas pri vseh pravilih in kršitvah še vedno vodijo Šolska pravila, Kodeks sožitja in Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah.
Da se izognemo sankcijam za kršitve, se je potrebno zavedati, da je spoštljiv odnos do učiteljev in sošolcev ključen za kakovostno šolsko delo.
Ostanite zdravi in ne pozabite, da skupaj zmoremo več.
6. 5. 2020
ČAS JE ZA SPREMEMBE – STE PRIPRAVLJENI NANJE?
Se vam pogosto zgodi, da si zadajate cilje, ki pa jih ne uresničite? Ko bo novo leto, začnem telovaditi. Ko bo nov začetek šolskega leta, bom imel/a urejene zvezke. Zdaj, ko poteka pouk na daljavo in imam več časa, bom naredil/a nekaj zase … ah in je tukaj novo leto, pa novo šolsko leto, pa konec karantene in jaz sem spet na istih, starih vzorcih vedenja.
Saj niste edini … večina se nas vrti v krogu obljub, ki jih dajemo sebi, pa jih težko izpolnimo.
Ampak zakaj se nam to dogaja ? Zakaj se zgodi, da popustimo in prenehamo z vzdrževanjem obljub?
Zgodi se zato, ker spreminjamo na NAPAČNEM KONCU. Spreminjamo vse ZUNAJ sebe, medtem, ko notranja podlaga ostaja nespremenjena! Vzorci in prepričanja, ki so bila osnovana, ko smo bili še otroci, ostajajo nespremenjena in zato se kaj kmalu vrnemo na iste tirnice. Dokler se ne pričnemo z njimi ukvarjati zavestno, se bodo kmalu v naše življenje vrnile vse stare navade.
In starejši kot ste, bolj so ti vzorci ponotranjeni in težje jih je spremeniti. Zato res ZAČNITE ZDAJ! Zdaj, ko veste, da bo za večino od vas pouk trajal na daljavo do konca šolskega leta. Priznajte! Na nek način se vam je odvalil kamen od srca, saj bi vas morda ob vrnitvi v šolskega klopi čakala kopica testov, ustnih preverjanj in podobno. In malo ste se že navadili in čisto malo vam je že postalo všeč. Zato ste lahko bolj sproščeni, umirjeni in pripravljeni, da začnete delati tudi na sebi. Zato, da bo septembra res drugače.
Kakšen je torej recept za drugačno prihodnost? Takšno, ki je po vaši meri, ki pomeni uresničitev vaših sanj?
Kar mislimo o sebi in življenju, postane naša resnica.
Ko se pričnemo ukvarjati s tem, kako razmišljamo, kaj verjamemo o sebi in svetu, ko ta prepričanja, misli in prepričanja spremenimo, se posledično spremenijo tudi naše navade! Torej – spreminjati se moramo pričeti od ZNOTRAJ navzven. Ko enkrat spremenimo svoje misli o sebi in življenju, se bo spremenila tudi naša resnica. Iščite v dogodkih in ljudeh pozitivno, vprašajte se, zakaj se vam je kaj zgodilo, zakaj ste spoznali določene ljudi in kaj se lahko iz tega oz od njih naučite?
Bodite za vse, kar se vam dogaja hvaležni in v vsem poiščite smisel.
Imejte se radi. Ko se imate radi, vam mi NI VEČ VSEENO, kaj rečete, kaj delate in kaj jeste oziroma dajete vase. In zavedajte se, da kjer ste danes, ni nujno, da boste tudi jutri. In če vam ni všeč, kjer ste danes, naredite nekaj, da se premaknete naprej.
Začnite s pripravljenostjo. Ko imate enkrat željo ali sanje, pa je naslednji zelo pomemben korak ta, da ste pripravljeni, da se vam te sanje uresničijo. » Ah, kakšne neumnosti … če imam sanje, si vendar želim, da se mi uresničijo,» boste rekli. A ni tako preprosto in prav pri tem koraku se navadno zalomi.
Če se namreč nimamo radi, je naš notranji vzorec razmišljanja naravnan tako, da menimo, da si boljšega kot to, kar imamo, ne zaslužimo. In potem ne opazimo, ko se nam pričnejo kazati drobne spremembe, ki bi nas lahko pripeljale do uresničitve sanj. Ne opazimo ljudi, ki prihajajo v naše življenju zgolj zato, da bi nam pomagali. Ne opazimo situacij, v katerih smo se znašli le za to, da bi skozi nje dobile pomembne lekcije in napotke, ki bi nas približale našim sanjam …
Pripravljenost je pravzaprav prvi korak.
Če se ne znate imeti radi, če ne znate odpuščati in dopuščati, a veste, da bi v svojem življenju radi naredili spremembo, ne veste pa kako, bodite najprej le PRIPRAVLJENI!
Naj bo vaše življenje kot čakanje v restavraciji na svojo najljubšo jed. Medtem, ko čakate se zagotovo ne sprašujete, če imajo vse sestavine za izbrano jed in ali boste dobili pico ali zrezek, četudi ste naročili hamburger. Kaj storite v restavraciji? Čakate, se prepustite in potem ste postreženi.
Na enak način oddajte svoje naročilo v kozmično kuhinjo oziroma vesolje. To storite s svojimi mislimi. Naročite, predajte svojo željo in namen ter počakajte. Naročite in vesolje vam bo ustreglo; včasih takoj, včasih pa z določenim zamikom.
20. 4. 2020
S K R B Z A S E
Dragi dijaki,
omejite spremljanje novic na najnujnejše in
najbolj zanesljive vire informacij.
Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom. Nikakor pa ni potrebno ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in ostalim virom informacij ter se ukvarjati samo s Covid-19.
Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe. Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja ter spodbujajo nezaupanje v pristojne službe in izvajane ukrepe. Dovolj je, da gledate ene od televizijskih novic, ne bodite pa stalno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami.
Pomembno je, da čas, preživet na internetu in ob novicah uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – npr. s kuhanjem, z branjem dobrih knjig, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili, s telesno dejavnostjo, s pogovori o drugih temah.
Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev. Uporabljajte telefonske pogovore, sms sporočila, video klice in konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobni situaciji kot vi. Komunicirajte s sosedi, sorodniki in prijatelji o tem, kako preživljajo čas. Izogibajte se komentarjem na portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov, teorijam zarot o izvoru virusa in podobnemu.
Uporabne psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah:
- Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi. Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. Pogovarjajte se tudi o drugih stvareh, načrtujete, kaj boste počeli po koncu izolacije, naj Covid-19 ne bo edina tema pogovorov.
- Koristno je lahko, da si določite čas za zaskrbljenost. Določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oz. jih odložite na vnaprej določen čas. Morda vam zveni nenavadno, ampak če boste pri tem dosledni, se bo čas neprijetnega razmišljanja sčasoma avtomatično zmanjšal.
- Uporabljajte sproščanje – pomirjanje lahko dosežete z izvajanjem sprostitvenih tehnik, dostop do teh najdete na spletu (YouTube, različne aplikacije z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami). Pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so lahko tudi domače živali.
- Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje.
Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč.
Če ste že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se poskušajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko telekomunikacijskih sredstev.
In kot veste, sva vam ob morebitnih težavah na voljo tudi svetovalni delavki na šoli.
Vir: Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, sporočilo za medije
NIJZ je pripravil nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za svoje dobro počutje tudi v času epidemije.
Če smo preobremenjeni ali v stiski, so za krajše razbremenilne pogovore na voljo:
➡️ svetovalci v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji,
➡️ svetovalci na enotni telefonski številki 041 433 433.
14. 4. 2020
9. 4. 2020
VEDITE SE VARNO
Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje.
Na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije so pripravili nekaj napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih, izolacije in karantene v povezavi z epidemijo Covid-19.
Kaj lahko pričakujemo v takšni situaciji?
- Strah in anksioznost
Lahko ste zaskrbljeni, da se bi okužili ali da bi se okužil kdo od ljudi, ki so vam blizu. Lahko ste okuženi in vas skrbi, da bi okužili še koga. Lahko vas je strah odziva drugih na to, da ste okuženi. Vsi ti občutki so popolnoma normalni. Normalno je tudi, da vas skrbi, ali boste imeli dovolj zalog vsakdanjih dobrin, ali boste lahko poskrbeli za svoje bližnje, kako bo s šolo. Nekateri lahko imajo zato težave s koncentracijo, spanjem ali opravljanjem vsakodnevnih obveznosti.
- Potrtost in dolgčas
Prenehanje obiskovanja šole in drugih smiselnih aktivnosti zmoti vašo dnevno rutino in lahko v kombinaciji z omejitvami stikov z ljudmi, ki so vam blizu, povzroči občutke žalosti ali depresivnega razpoloženja. Po daljšem obdobju omejenosti gibanja in bivanja doma brez smiselnih zaposlitev lahko pride do občutkov dolgočasja, praznine in osamljenosti.
- Jeza in razdražljivost
Izguba občutka osebne svobode, ki je lahko posledica izolacije in karantene, lahko vodi v doživljanje jeze ali zamere do tistih, ki so izdali ukaze za izolacijo ali do ljudi, ki so bili ali so okuženi z virusom. Razdražljivost zaradi ujetosti v omejen prostor in strahu pred neugodnim razpletom dogodkov ter nezadovoljstvo zaradi različnosti pri ravnanjih med družinskimi člani lahko vodita v medsebojne spore.
- Stigmatiziranost
Če ste zboleli vi ali kdo od vaših družinskih članov, se lahko soočate s stigmatizacijo, ker se ljudje bojijo, da bi se okužili, lahko vas krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženost sovražni do vas.
Še posebej so v tem času za psihološke stiske ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji.
Nekaj koristnih napotkov za spoprijemanje s psihično stisko:
- Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa.
- Ustvarite dnevno rutino in ji sledite. Ena najbolj pomirjujočih stvari sta rutina in predvidljivost. Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano.
- V skladu z navodili učiteljev opravljajte šolsko delo, najbolje kar po svojem običajnem šolskem urniku.
- Telesna dejavnost nas zelo učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja.
- Če nimate prepovedi zapuščanja doma, si organizirajte tudi gibanje zunaj, seveda v skladu z navodili – ne med ljudmi in samo z družinskimi člani, s katerimi ste tudi sicer v stiku.
- Vključite se v gospodinjska opravila, postorite kaj, za kar sicer ni časa.
- Vzdržujte zdrav življenjski slog. Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost.
7. 4. 2020
Dragi dijaki, morda vam bo k večji osredotočenosti, k boljšemu počutju in k uspešnejšemu učenju na daljavo v tem tednu pomagal tudi razmislek o t. i. krogu nadzora.
7. APRIL – SVETOVNI DAN ZDRAVJA
7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja. Glede na trenutne razmere v državi in v svetu verjamemo, da ste zaradi svoje in varnosti drugih, svoje delo preselili v domače okolje. Prehod v karanteno lahko prinese številne izzive in nihanje razpoloženja. Naenkrat imamo veliko prostega časa, naše gibanje pa je omejeno na določene kvadratne metre. K sreči nam v izolaciji močno koristi sodobna tehnologija, ki nam omogoča, da med svojimi štirimi stenami naredimo skoraj vse, kar si zaželimo. Mi pa vam prinašamo še nekaj razlogov, zakaj je preživljanje časa doma v teh dneh dobra izbira.
Končno dovolj časa za »beach body«
Dragi treningi, premalo časa, bencin, nepopisna gneča … Vse to so lahko razlogi (ali pa izgovori), zakaj se ne odpravite na skupinsko vadbo ali v fitnes center. Vendar lahko zdrav duh v zdravem telesu vzdržujete tudi doma. Izgovorov ni več, začnite že danes! Tudi če nimate fitnes naprav, lahko s pomočjo YouTuba in blazine za jogo naredite veliko.
Biti fit in ustrezno telesno dejaven pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo in zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči (samo)izolacija zaradi preprečitve širjenja virusa. Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje tudi vrsto drugih bolj dolgoročnih zdravstvenih tveganj, zato je za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ključno tudi v tem času. Bodimo zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden. Več in bolj intenzivna telesna dejavnost prinaša večje zdravstvene koristi. Z 10.000 koraki dnevno je posameznik na dobri poti, da doseže priporočila za zadostno telesno dejavnost. Vsekakor pa je glede na okoliščine kakršna koli telesna dejavnost boljša od nedejavnosti. Vsak korak je boljši od minute sedenja ali ležanja, zato tudi doma naredimo toliko korakov po hiši ali stanovanju, kot trenutno zmoremo; če imamo v hiši stopnice, jih uporabimo.
Zdrava hrana za odpornost in močan imunski sistem
Zagotovo drži, da nam bo v boju z različnimi okužbami in boleznimi pomagal močan imunski sistem. Ta namreč deluje tako, da uničuje mikrobe, kot so virusi in bakterije, ter parazite. V času prehladnih obolenj in gripe, še zlasti pa v obdobju izbruha koronavirusa, je pomembno, da ga še dodatno okrepimo z zdravo in raznoliko prehrano.
Idealen čas za izpolnitev vseh zapostavljenih obveznosti
Med delovnim tednom na majhne obveznosti zlahka pozabimo. Zato lahko ta čas, razen za sprostitev in počitek, koristno izrabite z vsemi drobnimi opravili in preloženimi obveznostmi. S svojo najljubšo glasbo ali serijo v ozadju boste presenetljivo preprosto spremenili svoj čas v nekaj produktivnega, preostale naloge pa bodo zelo hitro prečrtane z vašega seznama opravil.
Ne le danes, tudi vsak drug dan bi morali narediti nekaj za svoje zdravje. A danes je za to še dodaten razlog, zato vsi ven, na sonce, z vetrom v laseh, nasmehom na obrazu in iskricami v očeh ter vsak zase naredimo 10.000 korakov. Srečno in ostanite zdravi.
Lidija Leskovšek, koordinatorica Zdrave šole .
1. 4. 2020
DOMA SMO – DALEČ STRAN OD KONTROLE IN LAHKO POČNEMO, KAR HOČEMO
Kateri stavek ste največkrat slišali, ko ste bili še otroci in so vas starši spodbujali, včasih celo priganjali k učenju? Stavek pogosto slišite še danes. Od staršev, učiteljev, sorodnikov …. »Učiš se zase in ne zame!« A vas odrasli vseeno priganjamo …, čeprav vemo, da se učite zase. In to sedaj veste že tudi vi! A vas vseeno preverjamo, saj smo prepričani, da še niste popolnoma usvojili termina »notranja motivacija«. To je tisto, ko veste, zakaj se učite in se želite učiti. Zase in ne zato, da vam stariši ne težijo! A pot do tega je zelo dolga in sploh ne tako preprosta, kot se zdi. Če smo čisto pošteni, tudi odrasli marsikaj počnemo, zato ker moramo in ne zato, ker bi tako želeli. Naše življenje je in vedno bo kombinacija notranje in zunanje motivacije (kazen ali nagrada).
A pozor! Prav v tej situaciji se bo pokazalo (tako med mladimi kot odraslimi), kdo je zares odgovoren in kdo vse, kar dela, dela samo zaradi nagrade ali kazni. Nekateri dijaki ste bolj delovni, kot bi morda od vas zahtevali, drugi imate cel kup izgovorov, kot so: »ne dela mi računalnik, nimam računalnika, ne razumem navodil, nihče mi ni povedal, nisem dobil maila in podobno«. Ampak stvari so sedaj drugačne, saj boste visoko ceno izgovorov plačali le vi. Nihče vas namreč ne kontrolira sproti, nihče ne bo prišel k vam domov in preveril, ali je to, kar pravite, res. Tudi v eviweb ne bomo napisali, da s seboj nimate potrebščin, da ne delate in podobno. Imate vso svobodo, ki ste jo želeli, ampak …, ko se bomo vrnili v šolske klopi, vam bo življenje »izstavilo račun«. Takrat bo jasno, kdo je že toliko zrel, da ga vodi notranja motivacija in kdo hodi v šolo le zaradi »teženja staršev« Oboji boste seveda preživeli, a za slednje bo padec na realna tla (najkasneje, ko boste prišli na trg dela) zelo bolel. In vsega ne boste mogli več popraviti, zato je zdaj skrajni čas, da si rečete, da se učite zase in za to, da vam bo v prihodnosti laže in lepše. In ta prihodnost ni tako daleč – pomislite na poletne počitnice …
Mateja Zorko Pavšar
25. 3. 2020
DIJAKI, STE VARNI NA INTERNETU?
Slovenija se je znašla v primežu epidemije. Zaradi preprečevanja širjenja okužb je bilo treba druženje začasno prekiniti. Za vas mladostnike je to zelo težko obdobje, saj ste vajeni dnevnega druženja z vrstniki. Aplikacije za sporočanje in družabna omrežja omogočajo alternativo druženju v živo.
Do neke mere lahko družabna omrežja nadomestijo druženje, vendar pa je treba biti pri tem pozoren na nekatera tveganja in pasti.
Bodite pozorni na naslednje:
- Varujte svojo zasebnost in ne objavljate zapisov in posnetkov iz svoje zasebnosti. Pred vsako objavo se zato vedno vprašajte, ali vam ta objava lahko kakor koli v prihodnosti škoduje. Treba je vedeti, da družabna omrežja, e-pošta in ostalo kljub nastavitvam zasebnosti niso zasebna. Zavedajte se, da se širjenje neprimernih fotografij mladoletne osebe lahko šteje kot kaznivo dejanje.
- Poskrbite za nastavitve varnosti in zasebnosti, zato priporočamo, da so vse objave privzeto omejene na izbrane spletne prijatelje in niso javne, vključite pa tudi vse varnostne elemente, da preprečite morebitne vdore v e-račun.
- Če gre kaj narobe ali zabredete v težave, zaupajte staršem in poiščite pomoč nasi središču za pomoč.
- Razmislite o prekomerni rabi naprav z zasloni, kar lahko vodi tudi v zasvojenost. Zato naj bo čas, ki ga preživite na družabnih omrežjih, na telefonih in pri igranju video iger kljub vsemu omejen in predvsem večkrat prekinjen z drugimi dejavnostmi.Si upate rešiti test zasvojenosti? Najdete ga na: https://www.logout.si/sl/
- Ne verjemite vsega, kar preberete. Presodite, kritično razmislite in preverite vir, avtorja in datum novice. Nekatere novice so zanimive in držijo, druge so le mnenje posameznikov in nimajo veliko povezave z resnico, nekatere pa so čiste laži. Če družabno omrežje to omogoča, prijavite, da gre za neresnico (fake news).
Veliko zanimivih informacij o varnosti na internetu dobite na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
In še zadnji napotek: Spremenite si geslo, ki ste ga dobili v šoli za vstop v Microsoft Outlook, in ga odgovorno uporabljajte. Morebitne vdore, zlorabe ali neprimerno uporabo nam takoj sporočite.
18. 3. 2020
KORONAVIRUS Z DRUGIM OBRAZOM
Situacija, v kateri smo se znašli čez noč, je nekaj novega. Če malo pogledamo v zgodovino (kuga, črne koze, ebola, aids), sicer ni prvič, a to nam ni v prav veliko tolažbo. Za mlade je učenje na daljavo, prepovedano druženje s prijatelji, svobodno zbiranje in izbiranje, kaj boste počeli, nekaj novega … in novega se včasih bojimo. Ko nas je strah, se lahko počutimo žalostne, jezne, pod stresom. Ko poslušate starše, ki se verjetno bojijo, kakšne bodo finančne posledice situacije, se prestrašite še bolj. In se počutite nemočne. Vse to so namreč stvari, na katere mladi res ne morete vplivati, zato se poskusite pomiriti in potolažiti z naslednjimi dejstvi:
- Za situacijo skrbi veliko število strokovnjakov. Na nas je, da jim sledimo in jih ubogamo.
- Svet se ne bo ustavil čez noč, iščejo se rešitve, ki bodo dobre za vse nas.
- Morda je to čas, da razmislite o tem, kaj si želite in kje se vidite čez nekaj let.
- Očistila se bo Zemlja, kar je bilo zelo nujno in je najpomembnejše predvsem za vas, ki boste še dolgooo živeli.
Situacija pa je lahko celo zabavna, če jo poskušate pogledati z druge strani:
- Spite lahko malo dlje.
- Za šolo ne potrebujete (sploh dekleta) ure in ure priprav z make upom in oblačili. V šolo greste direktno iz postelje.
- Nihče vas ne kontrolira, kdaj točno in ob kateri uri delate za šolo. Vedno ste si želeli več svobode pri tem, zdaj jo imate.
- Nobenih dolgočasnih predavanj in gledanja na uro, kdaj bo odmor.
- Starši in učitelji smo vam še teden dni nazaj »težili«, da odložite telefone. Zdaj vas strokovnjaki in mi pozivamo k temu, da se družite »on line«.
- Nobenega prepiranja in pogajanja glede tega, kdaj lahko greste ven in kako dolgo ste lahko zunaj. O. K. , to je dobra stran za starše.
In morda, res morda ugotovite, da je druženje s vašimi starši lahko celo zabavno in da sestra ali brat nista tako zoprna, kot se vam zdita že nekaj let. Zaigrajte activity, monopoly ali pa starše povabite, naj z vami zaigrajo kakšno računalniško igrico. Zakaj pa ne? Tudi zanje je to čas, ko se lahko naučijo kaj novega.
Če vam nič od tega ne pomaga in čutite veliko strahu ter tesnobe, pa sva vam na voljo Mateja Z. Pavšar (mateja.zorko.pavsar@sc-celje.si) in Pera Kunst (pera.kunst@sc-celje.si).