V sredo, 6. 11. 2019, smo se dijaki Nives Dobovšek, Nika Šibilja Mlinarič in Petra Špan iz M-3. e ter Filip Voga iz S-2. a s spremljevalko Barbaro Škorc odpravili v Strasbourg. V zgodnjih jutranjih urah smo se z dijaki iz več drugih šol Slovenije odpravili na 14-urno pot čez Avstrijo in Nemčijo do Francije. V večernih urah smo si skupaj ogledali središče prelepega francoskega mesta Strasbourg, kjer nas je navdušila značilna francoska arhitektura. Ob ogledu mesta smo nekaj značilnosti predstavili tudi dijaki sami.

 

Naslednji dan smo preživeli v Evropskem parlamentu, kjer smo se preizkusili v vlogi evropskih poslancev. Po podrobnem pregledu in kontroli smo uspešno vstopili v parlament, kjer so nas toplo pričakali. Seznanjeni smo bili z dnevnim redom in pripravljeni na aktivno sodelovanje v projektu Euroscola. Z dijaki iz 22 različnih evropskih držav smo zasedli mesta v dvorani Evropskega parlamenta. Po dobrodošlici je podpredsednik parlamenta Dimitris Papadimoulis odgovarjal na naša vprašanja. Tudi naš Filip je imel priložnost zastaviti svoje vprašanje, in sicer ga je zanimalo reševanje begunske krize, ki jo občutimo tudi v Sloveniji. Po pogovoru so sledile enominutne predstavitve sodelujočih skupin iz vseh evropskih držav.

 

Pred obiskom evropskega parlamenta v Strasbourgu smo se udeleženci ekskurzije pripravili za debato na temo zaposlovanje mladih v EU. V popoldanskem delu smo se zbrali v delovnih skupinah in pričeli z izmenjavo idej in delitvijo v manjše delovne ekipe. Med delom smo spoznali dijake iz drugih evropskih držav ter z njimi delili svoje ideje in mnenja. Po kakšni uri smo vse ekipe združile moči in predstavile svoje rešitve.

 

Izvoljena predstavnika sta v dvorani zasedla svoji mesti in nagovorila dijake z odličnim uvodom v debato. Omenjena je bila standardizacija izobrazbe v vseh članicah EU, da bi mladi imeli boljše možnosti pri zaposlovanju. Predlagali smo, da študentu, ki vzame kredit za šolanje, tega ni treba poplačati, dokler ne najde stabilne in dobre službe, s katero lahko živi in poplačuje dolgove. Veliko je bilo tudi govora o programih ali podjetjih, katerih edini namen bi bil ponujanje delovnih izkušenj mladim. Zaposlovanje mladih v podjetjih je bila zelo pogosta tema, saj bi morali imeti mladi ne glede na izkušnje in delovna leta enake pravice kot starejši delavci. Na koncu je naša predstavnica iz Bolgarije zelo spretno odgovorila na vsa postavljena vprašanja, kar pomeni, da se je ona, tako kot mi, dobro pripravila na debato.

 

Sledila je razprava, nato pa glasovanje. Odločali smo o sprejetju ali zavrnitvi predlogov posameznih skupin. Naša skupina je oblikovala predlog za ustanovitev organizacije, v kateri bi mladi po končani srednji, višji ali visoki šoli lahko pridobili delovne izkušnje s svojega strokovnega področja. Predlog naše skupine je bil potrjen z veliko večino glasov.

 

Na koncu je sledila igra evrogame, v kateri smo sodelovali vsi udeleženci, najuspešnejše štiri skupine pa so se pomerile v finalu. S tem je bil dan v parlamentu in cilj našega potovanja pri koncu. V večernih urah smo se z metrojem odpravili v središče mesta, kjer smo si samostojno ogledali mestno jedro in imeli čas za večerjo. V petek smo se odpravili proti domu, na avtobusu pa smo izkoristili čas za druženje s srednješolci iz Slovenije.

 

Nika, Nives, Filip in Petra

 

Evropska poslanca TANJA FAJON in MILAN BRGLEZ sta spregovorila nekaj besed za naše dijake.

Ali so ideje in pobude mladih v EU slišane in upoštevane?

Tanja Fajon: Glas mladih je v Sloveniji in v Evropi zelo slišan, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. Seveda moram kot predstavnica v politiki izkoristiti vsako priložnost in jim tudi prisluhniti, sploh ko se mladi aktivno vključijo s svojimi idejami in s svojo vizijo.

 

 

 

 

Milan Brglez: Mlade se znotraj EU še zmeraj premalo sliši, je pa tudi res, da se brez upoštevanja glasu mladih EU ne more razvijati. Še posebej mladi se zavedajo, da jim EU daje prostor, znotraj katerega lahko razvijajo svoje potenciale. Težava pa je, da država dejansko potenciala mladih še vedno ne zna dovolj uporabiti in izkoristiti. 

 

 

 

 

Kaj pomeni biti evropski poslanec?

Tanja Fajon: Evropski poslanci imamo večkrat priložnost, da se z mladimi srečamo, jih sprejmemo v našo institucijo ali jih obiščemo na srednjih šolah in univerzah ter predstavimo naše delo. Dialog med mladimi in politiki se mi zdi izjemno pomemben, saj so mladi tisti, ki bodo v prihodnosti krojili našo usodo.

Milan Brglez: Naloga evropskega poslanca je poskušati v veliki skupini 750 poslancev čim bolje zagovarjati enotne interese in izboriti prihodnost za naslednje generacije, saj sem bil s tem namenom tudi izvoljen. Dolžnost moje generacije je, da poskrbi za prihodnost naših otrok.

Z evropskima poslancema se je pogovarjala in zapisala Barbara Škorc.

Skip to content